Pozdravljeni učenci, učenke, pozdravljeni starši.
Danes sem za vas pripravila nekaj ne temo organizacije dela doma…. da se bomo bolje razumeli, bom govorila kar o urniku. Preberite – in verjamem, da vam bo vsaj delček zapisanega v pomoč. Mogoče danes, mogoče jutri…ali pa šele čez nekaj dni. Enkrat zagotovo.
…torej: Urnik domačega dela
Kaj nam prinaša čas, ko so šole zaradi epidemije novega virusa zaprte? Ta čas lahko vzamemo kot priložnost ali kot »breme«?
Kot priložnost, saj je sedaj, med »prisilnim« bivanjem doma, končno čas za miren, prijeten zajtrk, ni nobenega hitenja čez dan, dovolj časa je za igro in sprehode v naravo…
Pa vendar ni vsepovsod tako. Nekatere družine se v teh dneh soočajo z resnimi težavami. Zanje je to čas velikih skrbi in negotovosti.
Po pogovoru z učitelji in nekaterimi starši zaznavamo manjše težave glede pouka na daljavo. Nekaterim učencem se pouk na daljavo zavleče čez celi dan in za delo na daljavo porabijo ekstremno veliko časa.
Kje bi lahko bil problem? Mogoče tudi v organizaciji dela.
In kako pomagati?
Včasih si je smiselno narediti urnik.
Družine so različne. Posamezniki v družini so različni. Starost naših otrok je različna in s tem tudi njihove želje in potrebe. Včasih se težko uskladimo in vedno se zgodi, da se kdo čuti prikrajšanega.
Že zaradi naših različnosti se je smiselno zjutraj usesti in si povedati svoje želje in predstave o dnevu, ki je pred nami. Če naša pričakovanja uspemo spraviti še na papir in čisto na kratko zapisati približen potek dneva, ki je pred nami, se lahko na ta način izognemo mnogim konfliktom in slabim občutkom.
Če otrok npr. ve, da bomo šli ven po kosilu, bo ta čas lažje počakal in se zamotil s čim drugim. Če ga le odganjamo in mu govorimo: »Ne še zdaj« ali »Ne vem še, počakaj!«, to v njem sproži negotovost in napetost. OTROCI SO ZMOŽNI POČAKATI, če jim le damo varne in trdne okvire, da vedo, KAJ IN KDAJ BODO PRIČAKALI želeno dejavnost.
Ker naši šolarji v tem obdobju niso na počitnicah in šolsko delo opravljajo tudi doma, je zelo smiselno, da se že zjutraj z njimi dogovorimo, kdaj bodo to delo tudi opravili. Dogovorjeni urnik naj bo enostaven in smiseln. Če se odločimo, da ga bomo oblikovali, se ga poskusimo tudi držati.
Tako svetuje Sabina Dogenik, univ. dipl. soc. ped. iz Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto. (www.posvetovalnica.si)
Tudi sama bi se kot pedagoginja s tem strinjala, saj sem se že v šoli srečevala z učenci, ki so imeli velike težave z organizacijo učnega dela.
Zato menim, da je pomembno, da starša skupaj z otrokom naredita načrt, npr. z odgovori na naslednja vprašanja: Kdaj vstanemo? Kdaj so obroki? Kdaj je čas za delo in učenje? Kdaj je čas za branje? Kdaj je čas za sprostitev in igro? Kdaj so otroci sami? Kdaj imamo skupni prosti čas kot družina? To je zelo pomembno. Kdaj je čas za spanje?
Otroci potrebujejo red, da se počutijo varne.
Urnik oblikujmo, če čutimo, da bo v našo družino lahko prinesel več miru in reda in če tovrstna oblika ustreza tudi nam, staršem. Če smo sami naravnani, da se lažje znajdemo brez urnika, bomo zagotovo s svojo starševsko avtoriteto in trdnostjo zmogli vnesti red in mir v družinsko življenje tudi brez urnika.
Verjamem, da vam bo uspelo. Z urnikom ali brez njega.
Tako kot mi odrasli, so zdaj prestrašeni tudi naši otroci. Naši otroci ne samo da slišijo, kaj vse se dogaja okoli njih, temveč tudi čutijo našo nenehno napetost in tesnobo. Še nikoli niso doživeli česa takega. Čeprav se ideja, da več tednov ne greš v šolo, sliši super, bi si to verjetno predstavljali drugače, kot zabaven čas, kot so poletne počitnice, ne pa kot resničnost, da bi bili ujeti doma in ne bi videli svojih prijateljev.
Zaradi nastalih razmer se v naslednjih nekaj tednih lahko zgodi, da se bodo vedenjske težave naših otrok nekoliko povečevale. Pričakujemo lahko strah, jezo ali protest, da stvari ne morejo narediti, kot bi želeli…To je normalno in se v teh okoliščinah pričakuje.
Kar zdaj potrebujejo otroci, je, da se počutijo dobro in ljubljeno. Potrebujejo občutek, da bo vse v redu.
Naj vas ne skrbi, kaj bo, ko bodo šli nazaj v šolo. Vsak otrok je na tej barki. Ne prepirajte se s svojimi otroki, ker so premalo samostojni, odgovorni, ker nočejo računati…
Kar vam želim položiti na dušo, je naslednje:
Na koncu bo duševno zdravje naših otrok pomembnejše od njihovih akademskih sposobnosti. In tisto, kar so čutili v tem času, bo še dolgo ostalo v spominu. To, kar so počeli v teh tednih. Zapomnite si to vsak dan.
Lepo se imejte in veliko se smejte,
                                                                                                          pedagoginja Majda