Jesenski kros smo na OŠ Ormož obogatili s štirimi projekti
Jesenska Športna gibanica
Na Osnovni šoli Ormož smo letošnji jesenski kros, ki v sebi nosi cilje razvoja aerobnih sposobnosti otrok, razvijanja telesne in duševne vztrajnosti, spodbujanja gibanja v naravi in športnega spremljanja rezultatov, obogatili z idejami simbioze in medčloveške povezanosti.
Okvire teka smo ob dejavnostih športnih učiteljev razširili s celoletnim šolskim projektom, ki smo ga poimenovali Športna gibanica. Naša ravnateljica Majda Podplatnik Kurpes, prof. nam je namen projekta predstavila s temi besedami: »S projektom želimo naše učence spodbuditi k vsakodnevnemu gibanju in pri njih krepiti zavest o pomenu rednega gibanja za zdravje in življenje. Prizadevamo si obogatiti njihova življenja z gibanjem, saj jim bo ta stil življenja omogočal skrb za zdravje in dobro počutje ter višjo kvaliteto bivanja v sodobnem svetu.«
Vodja tokratne izvedbe šolskega projekta Športna gibanica Nataša Rizman Herga, prof. je ob tem poudarila: »Redno in zadostno gibanje, ki je osnovna človekova potreba, pomembno vpliva na celosten razvoj mladih; ob celostnem telesnem razvoju gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti in splošno dobro počutje učencev. Učenci namreč v šoli preživijo približno četrtino dneva, večinoma pa opravljajo svoje delo sede. Zaradi večurnega sedenja pri pouku in domačem učenju se znižuje motorična sposobnost otrok, ki postajajo vse bolj sedeča populacija. S projektom Športna gibanica, ki bo trajal vse šolsko leto, bomo sooblikovali zdrav življenjski slog naših učencev, usmerjali jih bomo v usvajanje spretnosti in znanj v različnih športnih dejavnostih, v pozitivno doživljanje ter razumevanje pomena gibanja in športa, integriranje gibanja v pouk in oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev naših učencev.«
V celoletni šolski projekt Športna gibanica smo na OŠ Ormož v petek, 18. 9. 2015, vključili še tri projekte. Vključitev projekta Simbioza giba pod sloganom Gibanje je življenje in življenje je gibanje, ki vse od leta 2011 povezuje Slovenijo in želi združiti modrost in mladost, potrjuje, da je medgeneracijsko sodelovanje prava smer prihodnosti. Simbioza je potekala s povabilom dedkov in babic na jesenski kros, kjer so spodbujali vnuke s svojim sodelovanjem pri teku ali pa z bodrenjem.
Udeleženci dneva dejavnosti smo se priključili tudi Teku podnebne solidarnosti v okviru Slovenske karitas, katerega namen je ozaveščanje ljudi o posledicah globalnih podnebnih sprememb, ki so najbolj prizadele prebivalce afriških držav. Vodja projekta Tek podnebne solidarnosti na OŠ Ormož Maja Korban Črnjavič, prof. je povedala, da smo s tekom, ki smo se ga v petek udeležili skoraj vsi prisotni na jesenskem krosu, pretekli 491 km solidarnosti, ki jih bodo na Slovenski karitas prišteli k dosedanjim 152.479,48 vseslovenskim pretečenim kilometrom Kroga solidarnosti okoli planeta Zemlja.
Ta dan pa je bil bogatejši tudi zaradi našega druženja z učenci OŠ Stanka Vraza (šole s prilagojenim programom) ter varovanci in delavci VDC Ormož. Celoletni projekt naše šole z naslovom To smo mi – drugačnost nas bogati, ki traja že nekaj let, smo z druženjem, s skupnim tekom in hip hop plesom s plesno šolo Samba vključili v jesenski kros.
Slavnostna gostja letošnjega jesenskega krosa Vanja Zelenik, nekdanja učenka OŠ Stanka Vraza, udeleženka Poletne svetovne specialne olimpijade v Los Angelesu, ki je v dresu Slovenije osvojila zlato medaljo in dve bronasti medalji, je učencem zmagovalcem krosa skupaj z ravnateljico OŠ Ormož podelila medalje.
Simbiozo raznolikih drugačnosti je učencem v nagovoru srčno strnila vodja zgoraj omenjenega šolskega projekta Irena Blagovič, prof. z mislijo: »Vsak otrok je zase svet, ima svoje posebnosti in svoja močna področja (eden je najboljši tekač, drugi je super matematik, tretji ima najlepši nasmeh, četrti se dotakne srca nekoga …), le priložnost mora dobiti, da to izkaže.« Njene misli je še isti dan potrdil učenec OŠ Stanka Vraza, ki se je v teku na 600 metrov v svoji starostni kategoriji pomeril z učenci OŠ Ormož in se odlično odrezal.
Irena Kandrič Koval, prof.
